dB (decibel) – lestvica, na kateri je izražena raven zvočnega tlaka. Opredeljen je kot 20-kratni logaritem sredinskega kvadratnega tlaka zvočnega polja in referenčnega tlaka (2×10-5 Pa) |
Absorpcijski razred – Razvrstitev zvočnih absorberjev v absorpcijske razrede zvoka od A-E. Absorberji razreda A nudijo 90% absorpcijo, razred B 85% in tako naprej. |
Akustika – Študija zvoka. Z vidika sobe ali prostora, se izraz nanaša na lastnosti ali kvalitete v prostoru ali zgradbi, ki določajo, kako se zvok prenaša v njem. |
Artikulacijski razred (AC) – Articulation Class (AC) – Označuje učinek zasebnosti govora zgornje meje v odprtem načrtovanem okolju, kot je prostor, deljen s polovičnimi zasloni. Ocena pod 150 pomeni slabe rezultate v zasebnosti govora; ocena nad 180 kaže dobre rezultate. |
Hrup – zvok, posebej tisti, ki je glasen ali neprijeten ali povzroča motnje. Hrup je nezaželen zvok. |
Hrup v ozadju – pomemben koncept pri določanju predpisov hrupa, hrup so vsi okolijski zvoki, kot so govor, premikanje stolov, brenčanje prezračevanja, prometa, strojev in opreme, zvok iz hodnika, sosednje sobe, igrišča… |
Koeficient zmanjšanja hrupa (NRC) – koeficient zmanjšanja hrupa (NRC) je pomanjšana predstavitev količine zvočne energije, ki se absorbira ob udarcu na določeno površino – NRC 0 pomeni popolno refleksijo; NRC 1 označuje popolno absorpcijo. Zaradi uporabljenih formul so vrednosti večje od ena možne in pogoste kot posledica obrnjene faze zvočne energije. NRC se najpogosteje uporablja za ocenjevanje splošnih akustičnih lastnosti akustičnih stropnih plošč, odbojnikov in pasic, pisarniških zaslonov in akustičnih stenskih plošč. |
Zasebnost – akustična zasebnost ali zasebnost govorjenja med delovnimi mesti v odprtih pisarnah je izražena z razredom artikulacije (AC). |
Odmevni čas RT60 – je najpomembnejši dejavnik pri ocenjevanju zvočne urejenosti prostora. Odmevni čas je opredeljen kot čas v sekundah, ki je potreben, da raven zvočnega tlaka pade za 60 dB, potem ko je vir prenehal ustvarjati zvok. |
Formula Sabine – fizik Wallace Clement Sabine (1869-1919) je ustvaril dobro znano formulo Sabine (T = 0,161V / A), ki prikazuje razmerje med odzivnim časom (T s), prostornino prostora (V m³) in količino absorpcije (A m²). |
Zvočni absorberji – materiali, ki absorbirajo zvočno energijo in jih pretvarjajo v druge oblike energije. Izboljšajo prostorsko akustiko z odstranjevanjem zvočnih odsevov, s čimer se zmanjša hrup in odzivni čas. |
Zvočna absorpcija – pomeni, da se zvočna energija pretvori v mehansko vibracijsko energijo in / ali toplotno energijo. Absorpcija zvoka je izražena kot koeficient absorpcije zvoka α ali razred absorpcije zvoka (A-E) v skladu z EN ISO 11654 ali NRC / SAA po ASTM C 423. (Del zvočne energije, ki se ne vrne, ko zvočni val zadene površino in se spremeni v toploto). |
Zvočna izolacija – Zmožnost gradbenega elementa ali gradbene strukture za zmanjšanje prenosa zvoka skozi njo. Zvočna izolacija se meri na različnih frekvencah, običajno 100-3150 Hz. Zvočna izolacija zraka je izražena z eno samo vrednostjo Dn, c, w, Rw ali R’w. Zvočna izolacija zvoka je izražena z enojno vrednostjo Ln, w ali L ‘n, w. |
Zvočna moč (dB) -, izražene v dB (decibelov). dB se meri na različnih frekvencah. dB (A) (ali LpA) je enomestna vrednost, ki se uporablja za opis celotne jakosti zvoka za vse frekvence na način, ki je podoben občutljivosti ušesa. dB (C) (ali LpC) se posebej osredotoča na nizke frekvence in bolje odraža, kako zvok zaznavajo ljudje z okvarjenim sluhom. |
Razumevanje govora – razumljivost govora se nanaša na to, kako jasno razumemo in slišimo govor. Večinoma je odvisna od treh stvari; raven hrupa v ozadju, odzivni čas in oblika prostora. Za vrednotenje razumljivosti govora se uporabljajo različne metode, najpogostejše pa so RASTI, STI in% -Alcons. |
Indeks hitrosti prenosa govora (RASTI) – RASTI je način za merjenje razumljivosti govora. Izmeri se pri dveh frekvencah, 500 in 2000 Hz, od izvora do mikrofona – prostora, kjer se nahajajo poslušalci. |
Artikulacijska izguba soglasnikov (% -Alcons) – Alcons je izmerjen odstotek artikulacijske izgube soglasnikov, s strani poslušalca. % alcons od 0 označuje popolno jasnost in razumljivost brez izgube razumevanja soglasnikov, medtem ko 10% in več pomeni slabo razumljivost in 15% je navadno največja sprejemljiva Soglasniki igrajo veliko bolj pomembno vlogo pri razumljivosti govora kot samoglasniki. Če so soglasniki jasno slišni, je govor lažje razumeti. |
Indeks prenosa govora (SPI) – Podobno kot metoda RASTI, vendar bolj popolna oblika merljivosti govora z merjenjem vseh oktavnih pasov v frekvenčnem območju 125-8000 Hz. |
Mehansko nihanje (flutter echo) – Pojavi se, ko se zvok odbija v kratkem času med vzporednimi površinami (stenami ali tlemi in stropi) v prostoru. |
Frekvenca (f) – Merjeno v Hz (hertz), nihaj v časovni enoti. Višja kot je vrednost, svetlejši ton (bas – treble). Frekvence, ki so bolj pomembne za govor, so predvsem med 125 in 8000 Hz, pri čemer se slišen zvok giblje med 20 in 20 000 Hz. |
“Cocktail Party” problem – Nanaša se na težave pri razumevanju govora v hrupnih socialnih okoljih. Ker ljudje v prostoru govorijo glasneje in glasneje, dokler ne začnejo kričati, se na določeni točki hrupi preplavijo med seboj in nihče ne more več razumeti kaj mu drug govori. |
Reverberacija – Akustični pojav, ki se pojavi v zaprtih prostorih, kadar se zvok v tem prostoru nadaljuje (odbija) zaradi ponavljajoče se refleksije ali razpršenosti s površin, ki obdajajo prostor ali predmete v njem. |
Neposredni zvok – Zvok, ki pride na položaj poslušalca neposredno od vira zvoka, preden se odbije od predmeta ali površine. |
Odboj zvoka – to je del zvočne energije, ki se vrne v določeni smeri potem, ko je zvočni val zadel neko površino in se od nje odbil. |
Zvočna difuzija – Zvočna difuzija se zgodi, ko zvočni val zadene kompleksno površino, kot je difuzor, njegova energija pa se porazdeli v več smereh in ne v prednostno definirani smeri. Zvok se razprši po prostoru. |
Prva refleksija – običajno opredeljena kot zvok refleksije, ki doseže položaj poslušalca v zelo kratki časovni enoti kot odbiti zvok od okolice poslušalca. |
Stoječi valovi – nastanejo od interakcije dveh zvočnih valov z enako frekvenco in amplitudo, vendar potujejo v nasprotnih smereh. Za razliko od potujočih valov, stoječi valovi ne povzročajo pretoka energije, saj valovanje tvori enako energijo v nasprotnih smereh in se točkovno sešteva ali odšteva. Stojni val ima lahko minimalno ali maximalno amplitudo in je odvisen od valovne dolžine (lambda) . |
Resonanca prostora (Room modes) – na določenih frekvencah, ki se imenujejo sobne resonančne frekvence, stoječi valovi nastajajo znotraj prostora. Te frekvence so odvisne od dimenzije in oblike prostora. Skupino teh resonančnih frekvenc običajno imenujemo prostorska resonanca. Ko zvočni vir ustvari zvok s frekvencami, ki so enake ali blizu sobnim resonančnim frekvencam, se bo prostorski odziv povečal, nastali bodo vzorci najvišjih ravni pritiska in ravni minimalnega tlaka. Oblika teh vzorcev je odvisna od sobne resonančne frekvence. |