Ustrezno delovno okolje; kaj to pravzaprav sploh je?

Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti. V njem preživi povprečno po osem ur na dan, pet dni na teden. Vpliva na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in z njihovo delovno uspešnostjo.

Delovno okolje je razdeljeno na fizično in psihično delovno okolje.

Fizični dejavniki delovnega okolja:

  • Osvetljenost
  • Temperatura in toplotno ugodje
  • Zrak
  • Hrup
  • Prostorska ureditev
  • Arhitekturne značilnosti
  • Hrup

V delovnem okolju lahko hrup pomeni mnogo stvari, kot so zvoki drugih ljudi, mehanskih strojev, pisarniške opreme, glasba in zvoki iz zunanjega okolja. Le redko je hrup tako glasen, da bi vplival na okvare sluha, vendar pa lahko negativno vpliva na učinkovitost zaposlenih in na zadovoljstvo z delom, posledično pa na kakovost dela. Obstajajo pa razlike med posamezniki, saj isti hrup ne moti vseh enako. Hrup je škodljiv, če dnevna izpostavljenost presega 85 dB ali ob zahtevnejšem mentalnem delu 45 do 50 dB, vendar pa lahko tudi tišji hrup vpliva na delo. Povezava med hrupom in kakovostjo dela ni enostavna, saj včasih hrup ne vpliva na kakovost, včasih pa jo celo izboljša. Hrup najbolj vpliva na kompleksne miselne naloge. Poleg tega oteži komunikacijo med sodelavci, kar je težavno, če je komunikacija pomembna za delo.

Kako hrup na delovnem mestu vpliva delavce?

Hrup na delovnem mestu je stresor in vpliva na storilnost, zdravje in počutje delavcev. Po daljšem času izpostavljenosti hrupu se pri delavcih pojavljajo bolezenski znaki na živčnem, žilnem in slušnem sistemu.

Kot škodljiv hrup se šteje ves hrup, katerega raven dnevne izpostavljenosti presega 85 dB(A) oz. konična raven preko frekvenčnega uteženja C presega 140 dB(A). Delovno mesto, kjer je prisoten škodljiv hrup imenujemo – hrupno delovno okolje. Izpostavljenost (dnevna ali tedenska) hrupu nad 90 dB(A) pa predstavlja potrebo nad izvedbo poostrenih ukrepov za zaščito delavcev.

Škodljiv hrup lahko na delavca deluje na naslednje načine:

  • okvari slušni organ, tako da lahko delavec ogluši,
  • škodljivo deluje na organizem v obliki stresa, negativno deluje na ožilje in posredno na ostale notranje organe,
  • ovira ali onemogoči opravljanje dela ali sporazumevanje in signalizacijo z zvočnimi signali ali opozorili.

Zdravstveni problemi, povezani s hrupom

Zvok vpliva na človekovo produktivnost, socialno obnašanje, pa tudi na zdravje. Nezaželen zvok (torej hrup) lahko povzroči fiziološke in psihološke zdravstvene probleme, na primer jezo, nejevoljo, hipertenzijo, stres, slušne motnje, izgubo sluha, motnje v spanju, …Zavedati se je treba, da je marsikateri od omenjenih problemov vzrok novim težavam (hipertenzija in stres sta na primer bistvena vzroka za nastanek mnogih drugih zdravstvenih problemov, slušne motnje lahko vodijo celo do depresije itd.). Dokazano je, da izpostavitev zmernim stopnjam hrupa med osemurnim delavnikom povzroča povišan krvni pritisk in povečan stres (ki pa sta seveda odlični odskočni deski za malo morje novih zdravstvenih težav).

 

Povzeto po: CPV (https://www.cpv.si/meritve-hrupa.html)